FOTOGALERIJA – klikni za povezavo
Izraz butarica predstavlja tudi snop tradicionalnega zelenja, cvetja ali obarvanih lesnih oblancev ter je del slovenske krščanske velikonočne simbolike.
Butarice ali drugo zelenje, povečini pa oljčne vejice v katoliških cerkvah blagoslavljajo na cvetno nedeljo. Evangelijski dogodek Jezusovega prihoda v Jeruzalem verniki podoživljajo tako, da pripravijo oljčne in palmine veje ali drugo zelenje. Ta navada sega v 9. stoletje, poznana je tudi na nekaterih področjih srednje Evrope (Nemčija, Češka, Avstrija) ter po vsej Sloveniji. Za Cvetnonedeljske butarice obstajajo različna imena glede na posamezna slovenska področja in kraje: na Dolenjskem se imenujejo pušelj ali žegen, v Beli krajini drenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop, presmec ali pegelj, na gorenjskem beganica, v Kranjski Gori prakelj, na Primorskem veja in vivnik, v Zgornji Savinjski dolini potice, v okolici Ljubljane pa butarica ali tudi samo butara. Značilnost za Ljubljanske butarice je da so izdelane iz pobarvanih lesnih oblancev.